Delo in potovanje po Ameriki – Moje Poletno Doživetje

Delo in potovanje po Ameriki je poglavje iz moje E-Knjige: Jezus Osvobodi Budističnega Meniha. Lahko si jo brezplačno prenesete na moji domači strani ⟶ Jezus Osvobodi Budističnega Meniha

Prihod v New York

Prispel sem na letališče v New Yorku in moral najti pot do turističnega mesta na obali New Jerseyja. Na poti sem spraševal ljudi za navodila. Eden od njih mi je glasno in navdušeno rekel: »Dobrodošel v ZDA! To je najboljša država na svetu. Tukaj ti bo všeč!« — potem ko sem mu povedal, da sem tukaj prvič.

Končno sem prispel do tega turističnega mesta, kamor prihajajo ljudje na zabavo in počitek. Ob peščeni plaži je bila dvignjena lesena sprehajalna pot z zabaviščnim parkom, akvarijem, restavracijami, nočnim klubom in številnimi drugimi atrakcijami. Spoznal sem študente, večinoma iz Hrvaške, Poljske in Slovaške. Kmalu smo delali deset do dvanajst ur na dan, šest dni v tednu. Spoznali smo Američane in se vživeli v svoje delo. Eni smo delali na igrah, drugi v zabaviščem parku, v restavraciji ali na plaži. To je bil program poletnega dela v ZDA.

Na začetku je izgledalo vse dobro, a po približno mesecu dela sem opazil, da je lahko še tako lep kraj, vendar ko delaš skoraj cel dan in imaš malo časa zase, je večkrat stresno in imaš vsega dovolj. Kljub temu sem se veselil te izkušnje za delo in potovanje po Ameriki.

Delo, Zabave in Učenje Jezika

Na verandi pred veliko leseno hišo smo imeli zabave pozno v noč. Kmalu sem se naučil govoriti dokaj dobro angleško in hrvaško. Vsako soboto sem bil prost, da smo odšli skupaj v klub. Nekajkrat smo šli ven z Američani, ker so imeli avto. Bili so veseli, da so nam razkazali kraj in se bolje spoznali.

Nekoč smo šli k nekomu domov, igrali beer pong, uživali v jacuzziju in se šalili, da je vse skupaj izgledalo kot v filmih — tipične ameriške scene.

Pogosto sem hodil v New York s Hrvati, saj je bil le dve uri stran z vlakom. Kamorkoli smo šli, smo bili navdušeni nad okolico in ameriškim načinom življenja. Večina od nas bi ostali dlje, če bi le lahko. Obiskali smo hrvaško četrt v New Yorku, da smo preverili možnosti za delo in vse ostalo.

Začetek Potovanja po Ameriki

Po koncu poletnega dela v New Jerseyju je prišel čas za potovanje. Najprej sem šel v New York. Najbolj fascinantno mi je bilo raziskovanje mesta; skoraj cel dan sem hodil naokoli in si ogledal vse, kar sem lahko. Včasih sem srečal ljudi preko spleta, ki so mi dovolili prenočiti pri njih za nekaj dni, sicer pa sem ostal v hostelih.

Mislil sem, da bo zanimiva avantura potovati od New Yorka do San Francisca z avtobusom. Na poti sem preživel eno noč v Chicagu in teden dni v Las Vegasu. Dneve sem preživljal ob hoji po mestu, ogledovanju znamenitosti in spoznavanju ljudi.

Nekega dne sem med hojo po ulici slišal glasne krike od zgoraj — sprva nisem razumel, kaj je to. Kasneje sem izvedel, da je na vrhu nebotičnika zabaviščni park. Moral sem takoj gor.

San Francisco — Večeri na Strehi

V San Franciscu sem ostal pri dveh puncah za nekaj dni. Rusinje nisem videl veliko, ker je delala. Američanka je imela prosti čas, skupaj smo raziskovali mesto. Zvečer smo se pogovarjali in pili na ravni strehi, gledali sončni zahod in čudovit pogled na mesto.

Los Angeles, San Diego

V Los Angelesu sem ostal pri zelo prijazni Azijki. Vsak dan po delu mi je poslala sporočilo, da prihaja domov, in me vprašala, kam bi rad šel. Z njenim avtomobilom smo obiskali veliko delov mesta. Bila je zelo prijazna in vesela.

Nato sem odšel v hostel v San Diegu, kjer so organizirali izlete v bare in karaoke večere. Tam sem spoznal Italijana, ki je načrtoval pot v Mehiko, tako kot jaz, in je govoril špansko. Odločila sva se potovati skupaj.

Potovanje po Mehiki

Kmalu sem nadaljeval potovanje sam, saj mi je dalo več svobode. Naučil sem se osnovnih fraz v španščini. Kljub jezikovni oviri sem se vedno lahko vse zmenil kar je bilo treba.

V prestolnici sem obiskal Teotihuacan. Med vzpenjanjem po eni od piramid sem srečal par iz Slovenije. Zvečer smo se srečali v centru mesta, delili izkušnje in pili pivo.

V hostlu sem spoznal veliko ljudi z vsega sveta. Skupaj smo praznovali Dan mrtvih. Na pokopališču je bilo glasbe in hrane — nekateri so sedeli in se spominjali svojih ljubljenih. Anglež mi je povedal, da je duhoven človek in potrebuje nekaj časa zase, nato pa je odšel naokrog po grobovih. Takrat nisem točno vedel, kaj pomeni biti »duhoven človek«.

Plaže, Hostli in Kubanska Glasba

Nato sem se odpravil v Cancun, kjer so bili hoteli in zasebne plaže. Na kratko sem raziskal mesto in se hitro premaknil v Playa del Carmen. Takoj ko sem prispel, sem se povzpel na strešno teraso hostla. Razgled je bil eden najlepših, kar sem jih kdaj videl – palme nad belimi peščenimi plažami in kristalno čistim morjem. Pomislil sem, kako čudovito bi bilo živeti tukaj. Vse je bilo videti popolno.

Po približno treh tednih plaž, spoznavanja ljudi in raziskovanja okolice so stvari začele postajati vse bolj običajne.

Spoznal sem Američana, ki je dolgo živel na Kubi in vzdolž tega dela mehiške obale. Ni pil alkohola, govoril je špansko in italijansko ter se učil več plesov hkrati. Nenehno je spoznaval ženske – eno za drugo. Nekajkrat sva šla na kubanske dogodke z živo glasbo in v klube. Povabil me je na Kubo, kjer je najel stanovanje. Sprva nisem nameraval iti, a ker sva se tako dobro razumela, sem se odločil, da grem. Z njim ni bilo nikoli dolgčas.

Kuba – Edinstveno Doživetje

Kuba je zelo edinstvena država. Na banki je treba običajno čakati vsaj tri ure; lahko celo plačaš Kubancu, da stoji zate v vrsti. V restavraciji sem nekoč čakal skoraj eno uro, da so me postregli.

Manj zapraviš, če plačuješ domačinom cel večer in greš z njimi po mestu v lokalnem taksiju, kot če bi sam uporabljal turistični taksi.

V enem klubu sta prišli dve ženski za mano in me prijeli vsaka pod eno roko. Tam ima vse dve ceni – za Kubance, ki zaslužijo zelo malo, je vse izjemno poceni; za turiste pa veliko dražje. Ena sama nočitev v hotelu je stala približno toliko kot povprečna kubanska mesečna plača.

Gvatemala – Korak Nazaj v Čas

V Gvatemali se je zdelo, kot da bi se vrnili daleč nazaj v čas – in bilo je neverjetno poceni. Proti večeru sva želela s kombijem odpotovati v drugo mesto. Voznik naju je presenečeno pogledal in nama razložil, da med večerom in jutrom ni prevoza, ker je preveč nevarno.

Največ se je dogajalo ob jezeru Atitlan, kjer se lahko premikaš le s čolnom na različne kraje ob velikem jezeru. Odšla sva v zelo lep kraj San Pedro. Lepi razgledi, narava, jezero, vulkan in stare, a lepe ulice s hišami vseh barv. Otroci so po ulici prodajali kruh in stisnjen pomarančni sok. Kraj je bil brez policije, kjer je bilo tudi veliko drog, vendar je bil priljubljen med upokojenci in tujci, ki so tam odpirali posle. Slišal sem, da je zaradi tega tudi raj za hipije.

Prvotno sem načrtoval potovanje po celi Srednji Ameriki, vendar sem ugotovil, da ne bom imel dovolj časa. Zato sem tik pred novim letom zapustil Gvatemalo in se odpravil v Kolumbijo.

Kolumbija – Plaže, Zabave in Nova Srečanja

Veliko se je dogajalo – vsaj en dan v tednu sem si moral vzeti za počitek od neprestanega dnevnega ogledovanja in nočnih žurov.

Spoznal sem punco iz Tajvana, skupaj sva obiskala Cartageno, Santa Marto in moj najljubši kraj – Tagango. Še preden sem najel sobo, mi je delavec že ponudil kokain.

Čez dan smo plavali in se sproščali na plaži, zvečer pa smo sedeli okoli ognja, kjer je domačin igral kitaro, turisti pa so mu prinašali viski in kokain.

Nevarno potovanje in Lokalna Srečanja

Nočni avtobus v Venezuelo – Tvegana Pustolovščina

Z napol razbitim avtobusom sem imel nočno vožnjo v Venezuelo, kar se je izkazalo za najbolj nevarno potovanje doslej. Bila sva samo dva tujca, večina ljudi pa je delovala sumljivo. Vsake toliko časa smo morali izstopiti na vojaških zaporah za pregled prtljage in potnih listov. Celo noč sva budno opazovala dogajanje okoli. Čutil sem, da je bilo to potovanje velika napaka, a na srečo se je vse dobro izteklo.

Raziskovanje Méride – Žičnice in lokalna gostoljubnost

V Meridi sem se povzpel na najvišjo in najdaljšo gondolo na svetu. Pred odhodom v Brazilijo je bila nedelja, vse banke so bile zaprte in nisem mogel dvigniti denarja na bankomatu. Zagledal sem nekoga z majhno punčko v rokah in ga vprašal za pomoč. Ko je videl, da denarja ni mogoče dvigniti, mi je ponudil, da prespim pri njem, in naslednji dan me bo peljal na banko. Imel je ženo, sina in hčerko. Vsi so bili zelo veseli, da smo se spoznali, naslednji dan pa smo se poslovili na avtobusni postaji.

Potopitev v lokalno življenje

Vedno bolj sem rad spoznaval lokalne ljudi in dele mesta ter se vse bolj izogibal turističnim območjem. Veliko turistov pride za nekaj tednov, a nikoli ne spozna pristnega lokalnega življenja, ker preživijo čas na majhnem, umetno ustvarjenem območju, ki pritegne turiste. Minilo je sedem mesecev intenzivnega potovanja, v tem času se mi je zgodilo več stvari kot prej v celem življenju. Postal sem odvisen od stalnega doživljanja novih izkušenj. Včasih sem si želel, da bi z mano lahko bil tudi kdo od bližnjih, da bi videl in doživel to, kar sem jaz.

Srečanje z Matthewom in učenje jezikov

Med vožnjo z avtobusom v Brazilijo sem spoznal Matthewa iz Irske. Bila sva edina tujca na avtobusu, šla sva v Manaus in se začela družiti. Podnevi sva posedala po barih na ulici, spoznavala lokalne ljudi, zvečer pa sva se družila na zabavah. Najbolj zanimivo je bilo, da so me punce pogosto ustavile kar na ulici ali same prisedle v baru – bile so prijazne in odprte za druženje. Tega še nikoli nisem doživel. Skoraj ni bilo mogoče, da bi mlad tujec šel zvečer ven in ne spoznal dekleta. Komaj sem se naučil nekaj španščine, že sem se moral začeti učiti portugalščino. Novi jeziki so na začetku čudni, a s časom postajajo lažji. Domačini so vedno zelo veseli, ko slišijo tujce govoriti njihov jezik.