Meditacija v gozdu na tajskem. Meditiranje v jami.

Meditacija v Gozdu na Tajskem: Življenje Budističnega Meniha

Meditacija v gozdu na Tajskem je poglavje iz moje E-Knjige: Jezus Osvobodi Budističnega Meniha. Na moji Domači strani si jo lahko prenesete brezplačno ⟶ Jezus Osvobodi Budističnega Meniha

Prihod v Gozd in Jamo za Meditacijski Umik

Meditacija v gozdu na Tajskem me je popeljala na kraj, ki ga je Tom dobro poznal, tam sta bili tudi dve jami. Menihi tja zahajajo le redko, zato sem se takoj odločil, da grem. Učitelj Samaki se je nasmejal in rekel: »Dobro, ti kar pojdi.« Odšel sem s Tomom in mlajšim fantom iz samostana.

Na poti smo se ustavili pri Tomovi družini. Nato smo šli peš ob potoku, potem pa strmo po hribu navzgor v gozd, šest kilometrov od vasi. Kraj v gozdu je bil čudovit, še nikoli nisem videl česa takega. V skalah so bili velikanski odtisi stopal in dlani. Po dolgem lesenem stopnišču navzgor po skali smo prišli do pokrite, vendar odprte lesene dvorane s kipi Bude in ogromnimi svečami. Zraven so bili veliki zbiralniki deževnice in viseči žaklji riža za kuhanje, čeprav se po pravilih za menihe ne sme kuhati hrane.

Ogledali smo si obe jami. Prva je bila zelo temna, druga pa primernejša za bivanje. Počistili smo jo in pripravili visečo mrežo na lesenem podstavku, ki je služil za meditacijo in spanje. Po tleh je bilo veliko iztrebkov netopirjev. Tom in fant sta se pred sončnim zahodom vrnila nazaj v samostan.

Sprva sem bival v večji pokriti dvorani. Dobro sem se počutil, še posebej v meditaciji ponoči ob svečah in kipih Bude. Sede sem meditiral v mreži proti komarjem, ki je bila napeta nad dežnikom, privezanem na stropu. Nato sem hodil sem in tja, v osredotočenosti. Zjutraj sem si skuhal hrano, čez dan pa meditiral v jami. Minevali so tedni, ko sem bil popolnoma sam sredi gozda. Vedno bolj so se pojavljala globoka in dolgotrajna mirna stanja.

Prazno Stanje Uma

Enega večera sem spil kavo in se usedel v meditacijo. Vso moč sem usmeril v to, da nisem sledil nobeni misli. Bil je hud boj v umu. Po eni uri se misli niso več pojavljale. Pozno v noč sem ostal v svetleči duhovni moči brez razmišljanja. Takrat sem spoznal, da je mogoče vse delati brez misli. Za trenutek me je zaskrbelo – kaj, če se misli ne bodo nikoli več vrnile?

Naslednje jutro je bilo isto. Ravno, ko sem se odpravljal v jamo, sem zaslišal glasove. Prišel je vodič s turistom. Najraje bi se jima izognil, saj sem vedel, da bo že kratek pogovor porušil moje stanje praznine. Pogledala sta me z začudenjem, kot da bi se spraševala, kaj dela tujec menih sam sredi gozda na Tajskem. In res, že kratek pogovor je bil dovolj, da so se mi močnejše misli znova pojavile.

Kmalu je prišel menih za deset dni, včasih pa je kdo prišel samo na kratek ogled. Jaz pa sem se odločil, da grem v jamo za en mesec. To je bilo v hladnem obdobju. Meditacija v gozdu na Tajskem je postajala vse boljša.

V jami sem začel videvati obraze menihov na skalah in v pesku na tleh. Nekateri so bili Tajci, drugi so spominjali na Kitajce in Korejce. Bolj ko sem bil v praznem umu, večje nasmeške so imeli in ves prostor v jami se je svetil. Pometel sem tla, nato pa ob sedenju znova zagledal iste obraze na tleh.

Ponoči sem zakuril ogenj. Netopirji so letali ven in noter, jaz pa sem v praznem stanju gledal ogenj. Za eno noč sem odšel zgoraj v dvorano. Po meditaciji sem se malo ulegel in opazoval sveče in Bude. V spanju sem začutil, da lebdim v zraku. Ničesar nisem videl, a vedel sem, da sem zunaj telesa. Ustrašil sem se in se skušal prebuditi, a mi ni uspelo, dokler nisem prišel nazaj v telo.

Prvo Srečanje z Duhovi

Pred menoj se je pojavila starejša ženska, malo stran pa mlada punca. Prvič sem videl duhove, tako jasno, kot bi gledal človeka. Bili sta v dolgih belih oblekah in z dolgimi črnimi lasmi. Ženska je bila prijazna in me v angleščini vprašala po imenu. Zdelo se mi je, da sta me vzdignili iz telesa. Spomnil sem se na pripoved od nune, da jo ponoči obiskuje duh, jo prime za roko in vodi naokrog, medtem ko njeno telo leži v koči.

Ko sta izginili, sem spet zaspal. Tokrat sem znova nekaj občutil. Moje duhovno telo se je obrnilo na eno stran, fizično pa je ležalo na drugi. Videl sem mlajšo žensko, ki me je prijela za dlan in rekla, naj je ne pozabim. Potem je izginila. Naslednji dan sem o tem razmišljal. Zdelo se mi je nekaj dobrega in upal sem, da se bo ponovilo. A se ni. Samo enkrat sem se ponoči prebudil v jami, ker sem čutil duhove po telesu, vendar jih nisem videl.

Post in Meditacija

Mesec dni sem jedel samo enkrat na dan – zelo majhno porcijo riža z instant rezanci. Meditiral sem približno dvanajst ur na dan, večinoma sede, le kakšno uro v hoji. Po obroku sem se zjutraj ulegel na skalo v soncu in počival v praznini. Postal sem zelo suh, hodil sem počasi, skoraj brez energije, a nisem bil lačen. Mentalno pa sem bil skoraj ves čas v zelo mirnih in svetlih stanjih zavest. Ko sem ležal na soncu, nisem čutil telesa – bila je samo svetloba. Verjel sem, da dobro napredujem v meditaciji.

Občasno me je obiskal Tom ali kdo drug in mi prinesel nekaj hrane. Včasih sem čutil dolgočasje, bil sem telesno šibek in želja po nadaljevanju v samoti je slabela. Za nekaj dni sem odšel na obisk v samostana v bližnjih vaseh in se vrnil nazaj v gozd. Spoznal sem nekaj menihov. Eden je imel pravo knjižnico, a le knjige v tajščini. Rekel sem mu, naj mi pošlje kakšno v angleščini, čeprav me znanje ni več zanimalo, ampak vadba.

Vrnitev v Samostan

Po treh mesecih sem se odločil, da zaključim umik v gozdu. Vrnil sem se k učitelju Samakiju. Telesno se nisem dobro počutil, izgubil sem voljo po intenzivni meditaciji v samoti in bil razočaran. Samaki se je ob mojem prihodu nasmejal kot vedno in rekel, da je vse v redu.

Povedali so mi, da je deset let meditiral po gozdu in v jamah, dokler ga niso povabili v mesto Me La Noi in mu zgradili samostan. Šele tam se je duhovno odprl. Videl sem, da ne čuti ne mraza ne vročine in skoraj nič ne spi. Pri sedenju v meditaciji blizu njega, sem čutil njegovo veliko duhovno moč. Večkrat sem videl, da je v močnih duhovnih stanjih, saj je skoraj ves čas v praznini. Podobno je bilo pri nuni, ki mu je že dolgo pripravljala hrano.

S Tomom sva govorila o duhovih. Povedal sem mu, da sem med enim od umikov čutil blokado v prsih. Vedel sem, da to povzročijo duhovi, a naslednji dan je po celodnevni meditaciji izginilo. Tom je rekel, da duhovi lahko povzročijo težave, lahko pa tudi pomagajo na duhovni poti. O tem sem tudi bral, ko sem delal v knjižnici v Dhamma Giri. Dobro je, da jim pošiljaš ljubečo prijaznost in si z njimi deliš svoje zasluge.

Minilo je prvo leto meništva. Bil sem hvaležen in zadovoljen za vse, kar se mi je zgodilo. Verjel sem, da bom prišel do osvoboditve in spoznal resnico o vsem tem, če bom nadaljeval po tej poti. S Samakijem, Tomom in laikom Manutom smo se odpravili v samostan Udom Saba, ker sem moral podaljšati vizo. Zjutraj smo krenili, popoldne pa je bil Manut utrujen od vožnje, zato smo se ustavili pri prijatelju od Samakija. Zvečer je Samaki vozil naprej do jutra, medtem ko smo vsi drugi spali.

Ob prihodu so ga prišli vsi menihi in nune pozdravit in se mu priklonit. Pokadil je nekaj cigar, govoril o naukih, nato pa so
se vrnili nazaj v Me La Noi. Takrat sem spoznal, da Samaki ni nikoli utrujen. Njegov um je bil vedno v nepristranskosti, brez razmišljanja in brez čustev. V takem duhovnem stanju kot sem bil jaz nekaj ur je on živel že desetletja.

Nisem si še povsem opomogel. Bil sem brez energije, malo sem pomagal v samostanu, se pogovarjal z menihi, meditiral pa veliko manj. Nisem več vedel, kako naprej. Meditacija v gozdu na Tajskem mi je prinesla nepozabna doživetja.

Novi nauk in Sprememba Poti

Nato sem prejel paket po pošti. Menih, ki sem ga prosil za knjige, mi je poslal posnete govore in dve knjižici v angleščini od učitelja Posri Suriya Khemarato iz samostana Rombodhidharma. Nikoli prej nisem slišal zanj. Njegovo znanje je bilo drugačno od običajne tajske tradicije Theravada.

Ob branju in poslušanju tega so mi odpadla vsa bremena od napora v vadbi osredotočenosti. Velikokrat sem bil sicer v praznem stanju brez misli, a vedno so se vračale želje po napredovanju, ki so povzročale napetost. Začel sem se smejati ob razumevanju naukov tega učitelja.

Takoj sem se odločil, da grem k njemu. Njegov nauk je bil res drugačen, a je imel globok smisel. Že samo poslušanje je prineslo svobodo v um, tukaj in zdaj, brez naporne vadbe meditacije. Poiskal sem njegov samostan in nisem več mogel čakati. Šel sem mu naproti – prepričan, da bom tam dokončno spoznal resnico o osvoboditvi.

Meditacija v gozdu na Tajskem je poglavje iz moje E-Knjige: Jezus Osvobodi Budističnega Meniha. Na moji Domači strani si jo lahko prenesete brezplačno ⟶ Jezus Osvobodi Budističnega Meniha

Sorodne zgodbe in nadaljevanje

Če te zanima, kaj se skriva za budističnimi vadbami in kakšne duhovne realnosti sem spoznal, si lahko prebereš tudi drugi del moje poti:

Poleg teh izkušenj si lahko prebereš tudi moje pričevanje osvoboditve, kjer razložim, kako me je Jezus osvobodil duhovnih prevar iz budizma:

In če te zanima izvor in primerjava znanja od Bude in Jezusa: